Letošnji mednarodni dan gozdov posvečen gozdovom za trajnostna mesta

Sreda, 21. Marec 2018

gozd
Pomembna funkcija gozdov je tudi socialna funkcija, saj gozdovi  omogočajo povezovanje ljudi in njihovo dobro počutje. (Foto: www.shutterstock.com)

Danes, 21. marca, praznujemo Mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod mislijo »Gozdovi za trajnostna mesta«. Poudarek je na tem, kako gozdovi in drevesa na urbanih območjih uravnavajo temperaturo in vodne tokove, zagotavljajo življenjski prostor živalskim in rastlinskim vrstam, čistijo zrak in tudi spodbujajo povezanost skupnosti ter omogočajo dobro počutje posameznikov. Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine, ponekod, na primer v Ljubljani in Celju, pa segajo globoko v urbana območja in so tako pomemben vezni člen zelene infrastrukture.

Gozdovi zagotavljajo več kot 50 % zatočišč kopenskim vrstam žuželk in živali, prispevajo pa tudi k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in CO2 v okolju. Varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke, zagotavljajo hrano različnim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem. Zrak v mestnih predelih lahko ohladijo za 2 do 8 °C.

Od gozdov je za svoje preživetje odvisnih tudi več kot 1,7 milijarde ljudi in več kot 2.000 posameznih domorodnih skupnosti. Drevesa preko lesa pa zagotavljajo več energije kot sončna, hidroenergija in vetrna energija. Zato je življenjsko pomemben vir preživetja za ljudi v državah v razvoju.

Razvoj gozdov v Sloveniji je večnamenski. Poleg lesnopredelovalnih funkcij je usmerjen tudi v ekološke in socialne funkcije. To je izrazito prav v mestnih in primestnih gozdovih, zaradi ekstremnih vremenskih razmer pa na pomenu pridobiva zlasti klimatska funkcija gozdov. Z naravovarstvenega in okoljskega vidika so gozdovi Slovenije pomembni predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in zagotavljanje kakovostne pitne vode.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so posebej pomembni gozdni rezervati, kot sta pri nas Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta od leta 2017 na UNESCO seznamu svetovne dediščine. Gre za območja, ki so prepuščena naravnemu razvoju in tako nudijo pomemben življenjski prostor nekaterim specializiranim živalskim in rastlinskim vrstam.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor