V 25 letih na svetu za 129 milijonov hektarjev manj gozdov

Ponedeljek, 09. Oktober 2017

listnata drevesa
Listopadni gozdovi zmernega pasu so zaradi močnega vpliva človeka že precej let osiromašeni. (Foto: www.shutterstock.com)
Površina gozdov na svetu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, izrazito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdovi. Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev. V Evropski uniji pa se je v zadnjih 25 letih površina gozdov povečala za 9 %. V letu 2017 so evropski gozdovi predstavljali okrog 4 % svetovnih gozdnih površin. Listopadni gozdovi zmernega pasu so zaradi močnega vpliva človeka že precej let osiromašeni.V letu 2015 je bilo delno spremenjenih 87 % gozdov, gozdnih plantaž je bilo 9 %, le 4 % gozdov je bilo v izoliranih žepih še naravnih.

Evropski gozdovi so vse bolj ranljivi tudi zaradi vse večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah naj bi se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic zmanjšale za tretjino.

Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo. 71 vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. Za primerjavo, v severni Evropi je samo nekaj več kot 20, v Veliki Britaniji nekaj več kot 30 avtohtonih drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za gozdove sta v Sloveniji v letu 2015 med drevesnimi vrstami prevladovali bukev z 32 % in smreka z 31 %. Sledili so drugi trdni listavci in jelka, vsak s po 8 %, hrast s 7 % in bor s 6 %. Za slovenske gozdove je značilna velika biotska raznovrstnost, z gozdom je povezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in veliko manjših organizmov in drugih živalskih skupin.

Med najvišja drevesa in med tista, ki imajo najdaljšo življenjsko dobo, spadajo gorske sekvoje ali mamutovci, ki v višino zrastejo tudi do 110 metrov. V preteklosti naj bi v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji rastlo več kot 40 različnih vrst sekvoj, do danes pa sta se ohranili samo dve vrsti, ki avtohtono rasteta v Kaliforniji. Sekvoja raste tudi v Sloveniji, najbolj znana je Hincejeva sekvoja pri Ptuju, ki je stara približno 150 let.

Skupaj 1.073 varovanih gozdnih območij pokriva površino 75 milijonov hektarjev. Med temi je bilo v letu 2015 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znamenitosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana 4 območja.

Vir: RTV SLO