Nedelovanje inšpekcijskih služb?
Torek, 21. Februar 2012
| < Prejšnji prispevek | Naslednji prispevek > |
|---|
Nedelovanje državnih in občinskih inšpekcij za okolje, razdrobljene pristojnosti, premalo inšpektorjev in še manj izrečenih sankcij so bile glavne pripombe sodelujočih na okoljskem posvetu "Konec divjim odlagališčem", ki ga je 14. 2. 2011 organiziral urad predsednika republike, v vlogi moderatorja pa je nastopal predsednik države Danilo Türk.
Župani, predstavniki gasilske, planinske, lovske in turistične zveze, policije ter seveda Ekologi brez meja so vsi po vrsti poudarili dejstvo, da je divjih odlagališč v naravi po zadnji čistilni akciji res manj, toda stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Da se stanje ne izboljšuje, so okrivili državno in občinsko inšpekcijo, ki po njihovem prepričanju preprosto ne delujeta. "V Sloveniji se odlaganje v naravi še vedno splača," je tako rekel eden izmed pobudnikov naslednje vseslovenske čistilne akcije, ki bo 24. marca, Očistimo Slovenijo v enem dnevu, Janez Matoz. "Leta 2010 je državna inšpekcija izdala le eno globo, leta 2011 pa dve, pa še to občini, ker je lastnica zemljišča, kjer je bilo divje odlagališče," je povedal.
Posebej nadzor na področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov v naravi ni dovolj učinkovit, izrečenih sankcij je premalo, pristojnosti različnih inšpekcij pa so razdrobljene, ugotavlja Matoz. "Obrtniki si denimo z odlaganjem gradbenih odpadkov v naravi uspešno znižujejo stroške in tudi s pomočjo kršenja predpisov ostajajo konkurenčni," je dodal. Eden izmed njegovih predlogov, kako izboljšati stanje, je bil, da bi v ceno gradbenega materiala že bil vključen strošek legalnega odlaganja odpadkov, ki iz tega nastanejo.
V Naklem so se medtem odločili, da ne bodo čakali na državo in na sistemske rešitve. Kot je povedal podžupan občine Naklo Zdravko Cankar, so se z občinskim koncesionarjem, ki skrbi za odvoz odpadkov, dogovorili, da bo brezplačno odvažal gradbene odpadke občanov.
Občina Naklo je sicer ena izmed tistih, kjer že dobrih 18 let redno izvajajo čistilne akcije. "Kljub temu na tem področju nismo opazili nobenega napredka, dokler se nismo odločili in namestili nekaj kamuflažnih infrardečih kamer. Te kamere so zelo poceni in s pomočjo posnetkov smo odkrili nekaj kršiteljev. Vse podatke smo predali inšpekciji, a inšpektor še ni ukrepal. To me skrbi," je razlagal Cankar.
Podobne izkušnje imajo v četrtni skupnosti Črnuče, kjer že leta opozarjajo državo na ogromno divje odlagališče Jarški prod. "Državni inšpektorji niso izrekli nobene kazni evidentiranim kršiteljem na tem območju," je povedal predsednik četrtne skupnosti Črnuče Rok Poropat. "Ko smo sami poskušali preprečiti dovažanje novih odpadkov, so nas kršitelji celo napadli s kovinskimi palicami, poklicali smo policijo, odgovora ni bilo, zadevo smo predali inšpektoratu, odgovora tudi od njih nismo dobili," je dodal. Primer raziskuje policija.
O nejasnih pristojnostih inšpekcij priča odgovor Nataše Jazbinšek Sršen, vodje ljubljanskega občinskega oddelka za varstvo okolja, ki je zagotovila, da se intenzivno ukvarjajo s sanacijo divjih odlagališč, tudi z Jarškim prodom, "seveda v okviru tistega, kar nam zakonodaja omogoča, saj so pristojnosti precej nedorečene". Povedala je, da so se tako lotili, oziroma bolje, želeli lotiti čiščenja Jarškega proda. Leta 2007 je občina izdelala sanacijski načrt, a ker so tam pretežno zemljišča v državni lasti, bi morala država sprejeti posebno uredbo, s katero bi omogočila, da občina sanacijo tudi izvede. Skladno z zakonodajo so v pristojnosti lokalnih skupnosti zgolj komunalni odpadki, vse ostalo pa je v pristojnosti države. "Od leta 2007 v dogovoru z državo nismo naredili niti koraka dlje," je dodala Jazbinšek-Sršenova.
Mimogrede, že minister Janez Podobnik je v dogovorih med občino in ministrstvom za okolje obljubil 11 milijonov evrov, kolikor jih potrebujejo za čiščenje Jarškega proda, minister Erjavec pa je ponovno obljubil, da bodo sredstva zagotovljena najpozneje v proračunu 2010. To se do sedaj še ni zgodilo.
Takih in drugačnih konkretnih zgodb, ki pričajo o nedelovanju inšpekcijskih služb, je bilo slišati še precej. Medtem pa na inšpektoratu za okolje na očitke odgovarjajo, da je zgolj petdeset inšpektorjev premalo, področja, za katera so odgovorni, pa preširoka. "Preobremenjeni smo," je povedal predstavnik inšpektorata.
Ankete so pokazale, da je število divjih odlagališč v naravi manjše po zadnji čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, okoljska ozaveščenost pa se je bistveno povečala, je prepričan profesor Dušan Plut. "A kljub temu me skrbi povečanje materialnih tokov v Sloveniji, namreč za svoje blagostanje porabimo vse več stvari in zato avtomatsko proizvedemo več odpadkov," je rekel.
Količina komunalnih odpadkov že leta ostaja na enaki ravni, a problem je, ker se ne zmanjšuje, odlagališča pa so vse bolj polna. "Zato je naša ključna naloga zmanjšanje količine snovi in odpadkov v vsakdanjem življenju," je poudaril Plut. Meni, da je ključ do tega v izobraževanju, in zato je pozval novega ministra za šolstvo, da okoljsko ozaveščenost "sistemsko, sistematično in celovito uvede v vse šole in vrtce".
Janez Matos je pozval javnost, da fotografirajo kršitelje, na katere naletijo, fotografije pošljejo njim, oni pa jih bodo redno objavljali na portalu www.ocistimo.si. "A z zamegljenim obrazom, saj informacijska pooblaščenka ne dovoli objave obraza," je dodal. To je zmotilo predsednika Danila Türka. "Ali je res treba ščititi zasebnost kršiteljev predpisov?" se je vprašal. V debato se je preko družbenega omrežja Twitter vključila tudi izzvana informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je zapisala: "Menim, da dosežemo zgolj stigmatizacijo, oglobljen zaradi tega ne bo nihče, če inšpektorat ne bo deloval, kot je treba."