Tracing distant environmental impacts of agricultural products from a consumer perspective

Mednarodna trgovina s hrano konstanto narašča. Proizvajalec živil neki državi, lahko uporablja surovine iz drugih držav, kar otežkoča realno oceno okoljskega vpliva tega živila. Proizvajalec po evropski regulativi namreč ni obvezan poročati o poreklu vseh sestavin svojega proizvoda. Denimo, avstrijski kupec sojine omake, uvožene s Kitajske, se na zaveda, da je verjetno,da je sojino zrnje uporabljeno za proizvodnjo kupljene omake, zraslo v Braziliji. Proizvodnja soje v Braziliji je namreč močno povezana s krčenjem gozdov v tej državi. Avtorji članka predstavljajo metodologijo, ki povezuje lokacijo pridelave surovine z lokacijo proizvodnje živila. Kot input v modelu, so uporabljeni podatki o bilateralni trgovinski menjavi o količinah primarnih in sekundarnih proizvodov v različnih državah. Rezultati so predstavljeni v matriki, ki prikazuje poreklo slehernega proizvoda ter izračunan okoljski vpliv konzumacije soje v Avstriji, z upoštevanjem rabe vode in tal. Avtorja predlagata uporabo predstavljene metode s coiljem izboljšanja pristopov računanja okoljskega in vodnega odtisa za bolj transparenten prikaz povezave potrošnje in transportnih vplivov na okolje. 

Kastner, T., Kastner, M. in Nonhebel, S., 2011. Tracing distant environmental impacts of agricultural products from a consumer perspective. Ecological Economics 70: 1032-1040.