Environmental Impacts od Water Use in Global Crop Production: Hotspots and Trade-offs with Land Use

Trenutno je proizvodnja hrane odgovorna za 85% globalne porabe sveže vode. Z naraščanjem prebivalstva in povpraševanja po hrani, skupaj z večanjem obsega površin namenjenih pridelavi hrane, se soočamo s potrebo po preciznem upravljanju z dragocenimi naravnimi viri. V evropskem 7 OP projektu »EU PROSUITE« se v ta namen preučuje in modelira globalna poraba vode in raba zemljišč skozi prizmo pridelave 160 rastlinskih vrst. Ugotovljeno je, da pridelava pšenice, riža, bombaža, koruze in sladkornega trsa prispevajo 49% delež k pomanjkanju vode (merjeno z indikatorjem RED water, ki predstavlja delež pomanjkanja vode za ljudi in ekosisteme), ter 42% rabe tal v celotni, globalni rastlinski proizvodnji. Seveda so ugotovljene znatne razlike glede na lokacijo pridelave – za proizvodnjo pšenice v SV Evropi je padavinska voda zadostna in posledično ta vrsta pridelave ne vpliva pomembno na pomanjkanje vode, v nasprotju s sušnimi območji v ZDA (Teksas) ali na severu Indije. Indeks RED water se tako lahko uporablja kot indikator vodnega odtisa, saj upošteva porabo vode za namakanje in specifične učinke obravnavanih pridelkov ter lokacij. Njegova pomanjkljivost pa je, da ne upošteva nekaterih socio-ekonomskih kazalnikov, kot denimo obseg  in način ravnanja z odpadnimi vodami. 

Pfister, S., Bayer, P., Koehler, A., Helweg, S., 2011. Environmental Impacts od Water Use in Global Crop Production: Hotspots and Trade-offs with Land Use. Environmental Science and Technology. 45: 5761-5768.